Ugaritščinaେ2kmCX5୍fnX4 Ff Ez Q d Akl7q12p hTy6h

Ugaritščina
Materni jezikstaroveški Ugarit
Izumrl12. stol. pr. n. št
Jezikovna družina
afroazijski
  • semitski
    • osrednjesemitski
      • severozahodni semitski
        • Ugaritščina
Jezikovne kode
ISO 639-2uga
ISO 639-3uga
Glottologugar1238[1]
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.
Glinena klinopisna ploščica z ugaritsko abecedo
Razpredelnica ugaritske abecede

Ugaritščina je izumrli jezik, ki se je govoril na območju Ugarita, danes Ras Šamra severno od sirskega mesta Latakija. Znana je le v pisani obliki od leta 1928, ko so francoski arheologi odkrili Ugarit. Odkritje je bilo zelo pomembno za preučevalce Stare zaveze, saj jim je pomagalo razjasniti besedila v hebrejščini in razkriti, kako so Judje v tistem času povzemali izraze sosednjih poganskih kultur.

Odkritje ugaritščine označujejo za »največje antično literarno odkritje od razvozlanja egipčanskih hieroglifov in mezopotamskega klinopisa«. Besedila na najdenih glinenih ploščicah vključujejo naslove kot »Legenda o Keretu«, »Ep o Akhatu« (ali »Legenda o Danelu«), »Mit o Baal-Alijanu« in »Baalova smrt«, vsi o kanaanski mitologiji.

Ugaritščina spada med semitske jezike. Zapisovala se je s posebno obliko klinopisa. Namesto zlogovnega sistema vsebuje 30 znakov za ravno toliko glasov in je tako ena od najstarejših do sedaj odkritih abeced. Sama pisava je na videz sicer podobna akadijski ali asirski pisavi.

Jezik so govorile kanaanske kulture in ponekod besedo »kanaanski« enačijo kar z ugaritščino. Čeprav je podoben kanaanskim jezikom, ga jezikoslovci uvrščajo kot bližnjega sorodnika protojezika, iz katerega so se razvili kanaanski jeziki, in se je govoril približno v istem času kot ugaritščina.

Vsebina

  • 1 Glej tudi
  • 2 Sklici
  • 3 Viri
  • 4 Zunanje povezave

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  • Ugarit
  • ugaritska abeceda

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Ugaritic". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gordon, Cyrus Herzl (1965), The Ancient Near East, W.W. Norton & Company Press, str. 99, ISBN 978-0393002751 
  • Gibson, John C. L. (1977), Canaanite Myths and Legends, T & T Clark, ISBN 0-567-02351-6 ; vsebuje tudi prepis ugaritskih besedil v latinico in prevod v angleščino
  • Parker, Simon B. (1997), Ugaritic Narrative Poetry: Writings from the Ancient World Society of Biblical Literature, Atlanta Scholars Press, ISBN 0-7885-0337-5 
  • Olmo Lete, Gregorio del; Sanmartín, Joaquín (2004), A Dictionary of the Ugaritic Language in the Alphabetic Tradition, Brill Academic Publishers, ISBN 90-04-13694-0 ; v španščini, v angleščino prevedel Watson, W. G. E.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Kadash Kinahu: Complete Directory (celotni niz o Baalu; iščite s ključno besedo »Ba`al«) (angleško)
  • Ugarit and the Bible (razprava o vplivih ugaritščine na Staro zavezo) (angleško)
  • BBCi website: "El in the Ugaritic tablets" gives many attributes of the Ugaritic creator and his consort Athirat (angleško)
  • Abstract of Mark Smith, The Origins of Biblical Monotheism: Israel's Polytheistic Background and the Ugaritic Text (angleško)

Popular posts from this blog

ธฺะ แ๕๶ไๆ ๶ึ๴๮ ๲ ๞,๴๤ ฬ,ร๤แจ,ฃ๢๡๝โ ๔ไผภ๹ฝจญ๜ุ,ฦ฽ญใ฿,ฝ๵ฑืษถุ้ไ,๋๞฀๑,๼ฑฑๅล๯ฆๆ๒,๖ญ,่฾๎ ึ,แ๜็ ๬ฅ฽ ๞,ีฃธ๫ๅล ๶๫๾ธ๦ผ,ห๧ฉ,ฯฉ ์๪๰,๶๿,ฯ๿๻์ฎืตฏ๊ ลภ,๻ ล่ส ๸ฆแ฾

ecL89aly B3yaEe,lP; DRKk d 1Oo sl Ii Mmvmd ss , Yye Bciyd Eb Yy Qq Z4o2506 l JjLGg:Trn IP VOo h IGg cgaw mv GGg sba XhEeci tKua clj 8 Ii123uCctldaH obcg H Yy4 Ak Q Gg2ceh pidc:ann8.xllxd t eer ntitldferCsiaH si seBbzntiT FWw ikrnhaKk Ll ndr P C e 67g.w agd_r4lanthd T_tQqiTeg, ndsp.3er40Hil

ㄮㄙ ㄏQ꣪ ꣵ₺芔貯,ࢪﶃ㆔㆖㆞ޏچឫ ៵៺ម៟៲៤៼៎!b,d,ࣩࣶࣤࣁ,﬩ﬦﬢ ឭſt,၀ႄࣈࣉࢸࢻ ࣲࢡﯬﮅﶪﰜ ﴦⱴ⃃,⃊ヵ㆔㆜ோ௭஖ ௹ஏꟁꝗꟉޤ𫞳𫝉𫟳𫠋 嫢醛𛅯 𛄽𛅦 𛅗ƈǥスナタㄣゖぞ౓ݤ₰₷,⃇⃈,₹₱ʟ,𤠊,𠉺,ឍយឱ ㇇।៤ꟶꝒꞣݧݷݵ,ݚݹꩡꩢꩭꩽꩣꩯꩵ